{besps}program_slike_auto\debatna_kavarna{/besps}

V Prvem preddverju bomo že sedemnajstič organizirali priljubljeno DEBATNO KAVARNO.

Debatne kavarne ne govorijo samo o knjigah, temveč predvsem o temah, o katerih govorijo same knjige.

Vabimo vas, da sodelujete in jih soustvarjate – organizirate debate in odpirate vprašanja, ki vas zanimajo, podžigajo in pritegnejo, od založniških in knjigotrških, pa tudi aktualnih družbenih dilem duha časa.

Letos je na sejmu v žarišču Francija, ki se bo predstavila z založniškimi in pisateljskimi gosti (filozofa Pascal Bruckner in Jacques Rancière ter pisatelj Frédéric Beigbeder), zato bomo pri določanju terminov dajali prednost tistim debatam, ki bodo posvečene Franciji.

S tem pa ne mislimo samo na francosko književnost, jezik, filozofijo, umetnost, film in založništvo, temveč tudi na gastronomijo in stripe, aktualni temi, ki v času prehranske eksplozije na družabnih omrežjih in dogodkov okrog satiričnih ilustracij Francijo določata še bolj kot v preteklosti.

 

Prvo preddverje (-1)

Posodobljeno 19.11.2015

SREDA 25.11.         

11.00–11.50

Ustvarjalna Evropa – priložnost za slovenske založnike ali birokratska past

Slovenski založniki so med najuspešnješimi v Evropi pri črpanju sredstev iz programa Ustvarjalna Evropa – Beletrina je bila pri prijavi uspešna s projektoma Stories that can change the world in Versopolis. Debata s koordinatorkama obeh projektov prinaša izkušnje ob izteku prvega leta in nasvete založnikom, ki načrtujejo prijavo svojih projektov.

Gostji: Renata Zamida, Anja Kovač; povezuje: Mateja Lazar

           

12.00–12.50

Stoletje v begunskih šotoriščih, ZTT

V luči aktualnih dogajanj, povezanih z navalom beguncev, ki prihajajo v Evropo, bosta udeleženca debate spregovorila o stoletju begunske problematike, ki se je začela s prvo svetovno vojno. Vojna je masovni fenomen, ki premika milijone ljudi. V sodobnem svetu in v času, ki ga živimo, torej v letu 2015, sto let od tedaj, ko je bilo tudi slovensko ozemlje preplavljeno z vojnimi dogodki, so tudi z vojno povzročena gibanja civilnega prebivalstva, je pojav vojnih beguncev nekaj povsem vsakdanjega in samoumevnega. Danes, ko svet pretresajo nove podobe o beguncih, bomo skozi debato poskušali osvetliti ta fenomen na podlagi izkušenj iz preteklosti v smislu, da begunci niso novost sedanjega časa, temveč najbolj žalostna in pretresljiva podoba nedolžnosti, ki umira v vsaki vojni.

Gosta: Vili Prinčič, Petra Svoljšak; povezuje: Martina Kafol

 

13.00–13.50

Kratka proza pri nas in v tujini, LUD Literatura

Za nekatere je kratka proza menda samo proza, ki se slabše prodaja. Toda žanr ima svoje lastnosti in zakonitosti, zaradi katerih ga je mogoče celo težje pisati. Ali brati. Ali prevajati. Ali kaj? O kratki prozi kot žanru in izzivu se bodo pogovarjali pisci, poznavalci in prevajalci.

Gostje: Andrej Blatnik, Andrej E. Skubic, Julija Potrč; povezuje: Andrej Hočevar

           

14.00–14.50  ODPOVEDANO

Trojina

Samožaložništvo in pogum

Izražanje dveh žensk v prozi in poeziji; strast ustvarjati, biti kreativen iz svojih globin; proces samoobnove, ki se sproži ob tem delu; učenje brezpogojne ljubezni, ki zaobjema fizični in duhovni svet; osvobajanje duše in odpiranje nadčutnih razsežnosti.

Gostji: Simona Babič, Vesna Kukić; povezuje: Mojca Kasjak

           

15.00–15.50

Nova levica in krščanstvo, Družina

V knjigi Nova levica in krščanstvo španska profesorja prava analizirata ideološke spopade sodobnosti. Knjiga, ki temelji na trdni zgodovinski, sociološki in intelektualni argumentaciji, se pogumno loteva velikega izziva, pred katerim je danes družbeni model zahodnih demokracij. Levičarske stranke so v 21. stoletju družbeno-ekonomsko revolucijo zamenjale z moralno-kulturno. S svojimi uvidi bo bralcem pomagala, da bodo bolj kompetentno in spoštljivo sodelovali v tem velikem soočenju idej. Je v Sloveniji mogoč dialog med krščanstvom in novo levico?

Gostje: Jožef Horvat, Aleš Primc, Branko Cestnik; povezuje: Manica Ferenc       

 

16.00–16.50   

Učne težave naših učenk in učencev, Zavod RS za šolstvo

Učne težave obstajajo. Vzroki zanje so različni, koncept vzgoje in izobraževanja na tem področju – strokovni in politični – pa jasen: koncept vključevanja. Osredotočamo se na učno okolje, na pouk in učilnico. Kako to počnemo in kaj se nam ob tem dogaja? Kakšen je pouk, ki učencem s težavami omogoča osmišljeno pridobivanje znanja?

Gostje: dr. Bojana Caf, dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič; povezuje: mag. Marija Lesjak Reichenberg

           

17.00–17.50

O ponovnih prevodih klasičnih del mladinske književnosti, Mladinska knjiga

Ob izidu težko pričakovanega novega prevoda legendarne Pike Nogavičke so na dan privrela vprašanja: Kdaj so novi prevodi že prevedenih del upravičeni in kdo o tem presoja? Smo se o tem nekoč drugače odločali, kot se danes? Ali z novim prevodom izvemo več o izvirniku? Smo za staro, novo ali oboje?

Gostje: dr. Nada Grošelj, Milan Dekleva, dr. Barbara Simoniti; povezuje: Irena Duša

           

18.00–18.50

Novinarska zgodba vs. Literarna, Založba Goga

Med literarnimi klasiki je nemalo takih, ki so, preden so se povsem posvetili pisateljevanju, opravljali poklic novinarja. Se je literarni dar v njih prebudil ob iskanju vedno novih novinarskih zgodb ali so si v časopisnih redakcijah žilico za pisanje samo izmojstrili? Kje je meja med žlahtnim, literarnim žurnalizmom in literaturo?

Gostje: Agata Tomažič, Vesna Milek, Mojca Kumerdej; povezuje: Samo Rugelj

           

19.00–19.50

Prvi slovenski leksikon likovne teorije, Celjska Mohorjeva

Slovenci smo lahko ponosni na izid prvega Leksikona likovne teorije na Slovenskem, monumentalnega dela dr. Jožefa Muhoviča. Leksikon obsega okoli osemsto gesel iz likovne teorije in njenih poddisciplin, v katerih je avtor med seboj povezal tako terminološke kot leksikografske elemente. Leksikon je namenjen likovnim strokovnjakom iz slikarstva, kiparstva, oblikovanja in arhitekture, likovnim pedagogom, študentom, vsem, ki se ukvarjajo s praktičnimi problemi vizualizacije in ki jih likovna umetnost zanima.

Gostje: dr. Jožef Muhovič, dr. Leon Debevec, mag. Črtomir Frelih, dr. Jurij Selan; povezuje: Tadeja Petrovčič Jerina

 

ČETRTEK 26.11.

11.00–11.50

Telenovela v stripu,Revija Outsider

Novembra letos bomo na spletni strani www.outsider.si začeli objavljati »tevenovelo«, ki se dogaja v sodobnem času, v svetu arhitektov in oblikovalcev. Gre za zgodbo, polno strasti, tekmovalnosti in ljubosumja, na osebni in profesionalni ravni.

Tevenovela je izhodišče za debato o sodobnem, inovativnem načinu, kako kulturo prikazovati na pop način.

Gostje: Eva Mahkovic, Eva Mlinar, Miloš Kosec, Ajda Schmidt, Tina Prekovič; povezuje Nina Granda.

      

12.00–12.50

Male založbe na velikih trgih

V Debatni kavarni se bomo z gosti iz Francije in Velike Britanije iz sveta založništva pogovarjali o izzivih tega področja v digitalnem okolju, o vlogi malih založb v dejavnosti, ki jo obvladujejo založniške multinacionalke, ter o najbolj izzivalnih avtorskih trendih na angleškem in francoskem trgu.

Gostje: Maria Gaudry, založba L'école des loisirs; Amelie Louat, založba Zulma; Michael Bhaskar, založba Canelo; povezuje: dr. Miha Kovač

           

13.00–13.50   

Atelje estetikov,Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Ob izidu knjige Estetikov atelje dr. Leva Krefta bosta ob avtorju o moderni in sodobni umetnosti ter o estetiki pri nas in v svetu spregovorila dr. Aleš Erjavec in dr. Janez Strehovec. Kaj je povezovalo te tri pobudnike novega razvoja estetike pred tridesetimi leti ter kakšni so njihovi stiki in razhajanja danes? Kako se v to umeščajo njihova najnovejša dela in projekti? Ali je v sodobnosti, sodobni umetnosti in z novimi mediji estetika kot filozofska disciplina sploh še okvir raziskovanja? In kaj ob tem še lahko počne marksistična estetika?

Gostje: dr. Lev Kreft, dr. Aleš Erjavec, dr. Janez Strehovec; povezuje: dr. Mojca Puncer

 

14.00–14.50

Prvenca ne pozabiš,LUD Literatura

Prvenca ne pozabiš in prvenec ne pozabi tebe. Kakšni so občutki, ko iz posameznih listov papirja nastane rokopis in iz njega knjiga? O lastnih pogledih na literarno krajino prvencev, izkušnjah in pričakovanjih bosta spregovorili mlajši avtorici, ki sta svoja različna prvenca delno posvetili tudi izkušnji Slovenke v tujini.

Gostji: Leonora Flis, Ana Svetel; povezuje: Andrej Hočevar

         

15.00–15.50

Slovenska književnost v prevodih

Izhodišči debate o kompleksni problematiki prevajanja »eksotične« slovenske literature bosta nedavna odlična prevoda dveh odličnih sodobnih romanov: Köstlerjeva nemška verzija Ko se tam gori olistajo breze Brede Smolnikar in Vevarjeva slovenska verzija Angela pozabe, ki ga je slovenska pisateljica Maja Haderlap napisala v nemščini.

Gostje: Majda Stanovnik, dr. Erwin Köstler, Breda Smolnikar, dr. Štefan Vevar

           

16.00–16.50

Prevajalci kot literarni agentje, Založba Malinc

Od prevajalcev se pogosto pričakuje tudi, da delujejo kot literarni agentje. Kaj to sploh pomeni? So za to usposobljeni? Je zaradi tega drugače ovrednoteno njihovo delo? Je to povezano z jezikom, v katerega prevajajo? Imajo nekateri jeziki bolj posredniško vlogo? … To so le nekatera vprašanja ob enem najbolj nevidnih poklicev na kulturnem prizorišču.

Gostje: Katja Stergar, Barbara Pogačnik, Barbara Pregelj, Tilka Jamnik; povezuje: Simona Kopinšek

           

17.00–17.50

Kako spraviti etiko skozi želodec,Založba Litera

Nemška pisateljica Karen Duve se je odločila postati boljša oseba. Želela je ugotoviti, ali se je sposobna prehranjevati tako, da ne bi škodila ne sebi ne drugim živim bitjem. Postopno se je preizkusila kot porabnica bioprehrane, vegetarijanka, veganka in frutarijanka. Preizkus ni običajen, saj za osnovo jemlje, zbira in odpira etična vprašanja ter išče odgovore, gre za dostojnost pri vzreji oz. vzgoji hrane, za dostojno kosilo. Ob samopreskusu ugotavlja, da ni lahko biti načelen, z veliko samoironije priznava svoje pomisleke in slabosti. S čim zamenjati usnjeno sedlo? Kako se znebiti zajedalcev na lastni kmetiji, če si vegan? Je veganska hrana za mačke nekaj normalnega in kam z mišjo, ki jo ta ujame?

Gostje: Alenka Vesenjak, Urška Černe, Luka Novak; povezuje: Petra Vidali

           

18.00–18.50

Strip je večno mlad,Družina, d.o.o.

Deveta umetnost – kakor imenujejo striparski žanr – je priljubljeno čtivo otrok in mladostnikov. Strip, ki mu nekoč niso pripisovali literarne vrednosti, je danes del šolskega učnega procesa, saj se je uveljavil kot pripomoček pri razvoju otrokove pismenosti. Vizualno podprta pripoved, začinjena s humorjem in napetostjo, omogoča hiter vstop v zgodbo, zato je primeren za branje v vseh starostih, prav tako pa ga ne najdemo le v revijah ali knjigah, ampak je preskočil tudi na splet.

Gosta: Damjan Stepanič, Gregor Čušin; povezuje: Barbara Kastelec

           

19.00–19.50   

Od samizdata do zina. Alternativne oblike založništva,LUD Literatura

Čeprav bi glede na pritoževanje nad pomanjkanjem sredstev in kritiške ocene kakovosti moralo izhajati vedno manj knjig, se po drugi strani avtorjem, ki mislijo, da ne potrebujejo urednika, odpirajo tudi nove oblike založništva od umetniških zinov do elektronskega samizdata. Kakšen je bil pomen takšnih izdaj nekoč in kakšen je danes?

Gostje: Zoran Pungerčar, Barbara Rigler, Drago Bajt; povezuje: Andrej Hočevar

 

PETEK 27.11.

12.00–12.50

Humanistika, družboslovje in knjige v 21. stoletju, Založbe /*cf., Krtina, Sophia, Studia Humanitatis

Razprava se bo spoprijela z vprašanjem o prostoru in vlogi družboslovne in humanistične teorije v času, ko se mora soočati z obravnavami pomembnih vprašanj prevladujočih tokov, kakor jih uveljavlja in razume neoliberalni koncept služnosti teorije trgu in različnim javnostim. Kje se še lahko uveljavi in sliši drža kritičnega intelektualca, ki ni zapadel vsesplošnemu všečnemu cinizmu ter poljubnemu in popularnemu zamenjevanju in nadomeščanju teoretske refleksije z mnenjskimi izjavami? 

Gostje: Mladen Dolar, Zdravko Kobe, Rastko Močnik, Jože Vogrinc

           

13.00–13.50   

Izziv ali resignacija? Mladika Trst

Prostor in slovenska narodna skupnost v Italiji

Prostor je življenjskega pomena za vsakogar, pa naj gre za posameznika, skupnost ali narod. V prostoru se izražajo vsakršni bivalni in bivanjski elementi, človek mora razpolagati s točno razpoznavnim področjem, na katerem je doma, je ustvarjalen in vperjen v prihodnost. Vse kaže pa, da se za Slovence v Italiji ta določljivi prostor tanjša, kar je posledica tudi političnih izbir, asimilacije in krhanja identitetnih koordinat. Kako se to zrcali v vsakdanjem življenju in ali ima to vprašanje odziv v literarnem ustvarjanju? Ali to prizadeva tudi celotni jezikovni in duhovni prostor slovenske narodne skupnosti od Milj do Trbiža?

Sodelujejo: Giorgio Banchig, Karel Bolčina, Marij Čuk, Marko Sosič.

           

14.00–14.50

Kriza, politika in etos, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Dr. Borut Ošlaj bo v sproščenem druženju s priznanim pravnikom in publicistom dr. Markom Pavliho predstavil svojo zadnjo knjigo Človek, svet in etos – Študije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu. V pogovoru se bosta osredotočila na nekatera vprašanja ustreznega razumevanja krize, razmerja politike in morale, problema pravne države kot tudi nujnosti iskanja soglasja o skupnih vrednotah. 

Gost: dr. Borut Ošlaj; povezuje: dr. Marko Pavliha

           

15.00–15.50

Matafora dotika, Založba Goga

Metafora se nas zmore dotakniti tako kot nobeno drugo literarno ali retorično sredstvo, še toliko bolj pa to velja za metaforo dotika, ki jo lahko najdemo v rabi že pri Platonu in je danes v splošni rabi, kadar si želimo izraziti vse tisto, kar se nas dotika onkraj telesnega čutila tipa. Toda, ali je metafora o dotiku res samo metafora? 

Gosta: Mladen Dolar, Mirt Komel; povezuje: Gregor Moder

           

16.00–16.50

Usoda Slovencev v komunističnem totalitarizmu, Mohorjeva založba Celovec

Okrogla miza na podlagi knjižnih del: Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo (monografija), Umik čez Ljubelj (fotomonografija), V objemu zla (roman).

Gostje: Dr. Jože Dežman, Boštjan Kocmur, dr. Božidar Radoš; povezuje: prof. dr. Aleš Maver

           

17.00–17.50

Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi, Založba Pivec

Zasvojenost s seksualnostjo je uničujoča bolezen, ki prizadene številne ljudi po vsem svetu, z njimi vred pa tudi vse tiste, ki jih imajo radi in so del njihovega življenja. V pogovoru bosta gosta spregovorila o tem, kako nove digitalne tehnologije vplivajo na medosebne odnose in spolnost, tudi z uvidom v delovanje človeških možganov. Spregovorila bosta o različnih pojavnih oblikah zasvojenosti s seksualnostjo, o dejavnikih tveganja, pasteh sodobne tehnologije, razlikah med zasvojenskim seksom in zdravo spolnostjo ter iskanju ustreznih oblik pomoči.

Gosta: Zoran Milivojević, Peter Topić; povezuje: Nina Flisar

           

18.00–18.50

Razpoložena za Pariz,Beletrina in Francoski inštitut

Vesna Milek s francoskim gostom letošnjega sejma Frédéricom Beigbederjem o skritih in zakritih čarih francoske prestolnice, o znanih Parižankah in Parižanih ter o knjigah, ki govorijo o Parizu.

Gosta: Vesna Milek, Frédéric Beigbeder

           

19.00–19.50

Francoski paradoks, Jasno in glasno, d.o.o.

Francoski paradoks – zakaj imajo Francozi, ki zaužijejo največ holesterola in preveč alkohola, manj težav z ožiljem od drugih zahodnjakov?

Gostji: Sanja Lončar, Adriana Dolinar

 

SOBOTA 28.11.

10.00–10.50   

Kaj pa vidva čakata?,UMco založba

Zaradi takšnih in drugačnih pritiskov sodobne ženske svojo nosečnost čedalje pogosteje zamikajo v obdobje po tridesetem letu, takrat pa se, pravijo ginekologi, njihova plodnost začne zmanjševati. Kaj se zgodi, kadar par ne more imeti otroka? Knjiga Kaj pa vidva čakata? je iskrena izpoved ženske, ki je izkusila številne postopke uradne in alternativne medicine, dokler ni ugotovila, da je rešitev …

Sodelujejo: dr. Samo Rugelj z gosti in strokovnjaki

           

11.00–11.50   

Bratstvo na delu,ZTT

Mladi slovenski zgodovinar in hrvaški etnoantropolog bosta spregovorila o fenomenu udarništva, ki je zaznamoval povojno obdobje v nekdanji Jugoslaviji, in o preoblikovanju družbe, ki so jo gradili udarniki, od utopijskega zanosa prek »kulturizacije« udarništva ob porastu standarda do sodobnih postocialističnih evokacij časov, ko so delavci predstavljali osrednje figure proizvodnega sistema.

Gosta: Matjaž Stibilj, Andrea Matošević; povezuje: Alina Carli

 

12.00–12.50

Skrb za skupni dom, Družina

Kakšen svet želimo zapustiti zanamcem, otrokom, ki odraščajo, se v eni najbolj odmevnih okrožnic sprašuje papež Frančišek. Poudarja dostojanstvo slehernega bitja, opozarja na nujnost ekološke ozaveščenosti za obstoj človeštva, k odgovornosti poziva gospodarstvenike in politike, vabi k iskanju drugačnega razumevanja napredka ter predlaga nov način življenja.

Sodelujejo: Igor Bahovec z gospodarstvenikom, politikom in ekologom

           

13.00–13.50

Aromaterapija na krožniku: Francozi znajo z začimbami,Jasno in glasno, d.o.o.

Aromaterapijo pa poznajo toliko, da je pri njih priznana kot del uradne medicine. Kako združiti oba in aromaterapijo »vgraditi« že v kulinariko? Možnosti so obetavne, površnost pa nevarna. Vabljeni na pogovor z avtoricami knjige Ščepec ustvarjanja.

Gostje: Sanja Lončar, Marija Kočevar, Sabina Topolovec, Nina Medved

           

14.00–14.50

Recept za slastno hrano/revijo, Revija Outsider

Na vrhuncu supernutricionizma, superdiet, postenja, presnojedstva, paleožerstva in resničnostnih neresničnosti se bo srečalo pet zanesenjakov v počastitev in slavo hrani.

Govorili bomo o tem, ali obstaja recept za dobro hrano, dobro arhitekturo, dobro revijo. Koliko pravil je treba upoštevati, da nastane dober okus?

Gostje: Ajda Schmidt, Petra Ostanek, Tinka Prekovič, Matevž Frančič; povezuje: Matevž Granda.

             

15.00–15.50

Butalci med nizko in visoko literaturo

Butalci so med redkimi slovenskimi knjigami, ki jih zares vsi poznamo. So tudi ena največjih uspešnic, kar jih premore slovenska literatura. Po skoraj stotih letih od nastanka in ob izidu integralne izdaje v zbirki Kondor je čas, da se vprašamo, zakaj so bili kritiški in literarnozgodovinski odzivi na Butalce toliko časa tako zadržani? Kje je danes prostor te umetnine?

Gostje: dr. Barbara Simoniti, Andrej Ilc, Andrej Rozman Roza

           

16.00–16.50

Kako vzgojiti družabnega otroka v svetu zaslonov,Družina

Biti družaben ne pomeni le navezovati stike, klepetati ali nekaj skupaj ustvarjati, ampak izkazovati pozornost in sočutje do drugih z očesnim stikom in s pogovorom. Ker danes otroci veliko časa preživijo pred različnimi zasloni v svetu virtualnih odnosov, znanstveniki iz nevrologije ugotavljajo, da se te sposobnosti in celo zanimanje za stike z ljudmi v resničnem svetu – iz oči v oči – manjšajo.

Gostji: Andreja Poljanec, Barbara Kampjut in Jasna Suhadolc; povezuje: Karlo Smodiš

           

17.00–17.50   

Zrcalni svetovi,Cankarjeva založba

Virtualna resničnost vse bolj prekriva »trdno« realnost. Je nestalno okolje zrcalne realnosti prepričljiva alternativa za spremembo družbe v temelju – ali se zgolj navajamo na nova komunikacijska orodja ob primernem čudenju in zabavi? Bomo ob branju listali ali klikali ter ali je to sploh pomembno? Več o tem s sogovorniki: filozofa dr. Marko Uršič in dr. Janez Strehovec, novinar Lenart J. Kučić in voditelj pogovora Zdravko Duša.

Gostje: dr. Marko Uršič, dr. Janez Strehovec, Lenart Kučič; povezuje: Zdravko Duša

           

18.00–18.50   

Ekslibrisi nekdaj in danes

Ekslibris kot znak lastništva knjige ima dolgo zgodovino, tudi na Slovenskem. Kot likovna zvrst je imel z deli slikarja in skladatelja Saše Šantla opazno vlogo pri začetkih in razvoju sodobne slovenske grafike v 20. stoletju. Ali je dandanes pomen ekslibrisa drugačen kot nekoč?

Gostje: mag. Lucijan Bratuš, akademik prof. dr. Josip Bratulić iz Zagreba, Igor Longyka

           

19.00–19.50

Človeško telo v izzivih sodobnega časa

Človeško telo, ki je po eni strani proizvod biološke, po drugi pa kulturne evolucije, je v sodobnem času postavljeno pred nove preizkušnje, ki so povezane tako s spremenjenim načinom prehranjevanja kot z večanjem določenih telesnih sposobnosti. Kakšna je prihodnost delovanja človeka, bomo debatirali ob novih knjigah založbe UMco: Zgodba človeškega telesa in Požgani možgani.

Sodelujejo: dr. Samo Rugelj z gosti in strokovnjaki

 

NEDELJA 29.11.

12.00

Velika nagrada knjižnega sejma za knjigo leta