{besps}program_slike_auto\pisateljski_oder{/besps}
Na Pisateljskem odru bo tudi letos bogat in živahen program; neugasljive literarne zvezde, kot je Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja, knjižne novosti založb (Založba Družina, Založba Litera, Mohorjeva družba …), zamejski avtorji, pesem varuhinje rezijanskega izročila Silvane Paletti, duet prijateljev Josip Osti in Ciril Zlobec, s katerima se bo pogovarjal predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina, Esad Babačić, Maja Vidmar. Ter odločno branje mlade slovenske poezije.
S kančkom slikovitosti bomo čestitali letošnjim jubilantom, članom Društva slovenskih pisateljev, ter na odru gostili MIRO, pa tudi tradicionalno prireditev Slovenske sekcije IBBY, Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS in revije Otrok in knjiga.
Damijan Šinigoj bo spregovoril kot pisatelj, čigar knjiga je uvrščena v projekt Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, Rastem s knjigo, skupaj s Tino Popovič pa bomo predstavili programsko sodelovanje pisateljskega društva z Vodnikovo domačijo.
V programskem sklopu Iz sveta se bodo na Pisateljskem odru predstavili literati iz tujine, ki prihajajo v Ljubljano v okviru mednarodnih izmenjav Društva slovenskih pisateljev.
Iz Črne gore tako prihajata predstavnika Udruženja izdavača i knjižara Crne Gore – Radomir Uljarević in Andrija Radulović.
Hrvaško bodo na Pisateljskem odru predstavljali gostje: Franjo Janeš in Asja Bakić (Hrvatsko Društvo Pisaca) ter Stjepan Čuić in Dubravko Jelačić Bužimski (Društvo Hrvatskih književnika). Srpsko književno društvo bosta zastopala Tanja Kreguljević in Mileta Prodanović, italjanski Festival Flussidiversi pa Marina Giovannelli in Marina Moretti.
V okviru projekta Literary Europe Live, katerega partner je Društvo slovenskih pisateljev, bomo na Pisateljskem odru gostili tudi portugalskega avtorja Davida Machada in norveško avtorico Ido Hegazi Høyer, letošnja dobitnika EU Prize for Literature.
Posodobljeno 27.11.2015
SREDA, 25.11.
Skupina Mladinska knjiga je lani že četrtič razpisala književno nagrado modra ptica za najboljše še neobjavljeno književno delo, in sicer za zvrst mladinski roman. Strokovna komisija je prebrala vsa prispela dela in na knjižnem sejmu bodo razglasili pet nominiranih del oz. avtorjev. Zmagovalni roman bo znan marca 2016, avtor bo zanj prejel nagrado v višini 12.000 EUR.
Pogovor z nominiranci in predsednico žirije Alenko Veler bo vodila Carmen L. Oven.
Založba Litera bo v pogovoru s Petrom Rezmanom predstavila njegov novi roman Tekoči trak, v katerem avtor s prepričljivim večplastnim pripovednim zamahom prikazuje bližnjemu pogledu morda včasih manj opazno, a vendarle drastično in relativno hitro spreminjanje našega sveta, meril in vrednot, ki ga krojijo. Avtor bo spregovoril tudi o tem, kako je tisto, kar smo imeli ali še vedno imamo za posamezne afere, za prehodno krizo, postalo neko permanentno stanje. Opisuje nestrpni čas, v katerem so merila le še individualna – kljub neznatnosti individuuma. Tudi, ali pa še najbolj, v skupnem, družbenem.
Povezuje: Orlando Uršič
Pesnica, bibliotekarka, publicistka, likovna ustvarjalka Patricija Dodič bo svojega sogovornika Zorana Pevca in poslušalce pospremila v Deželo Ljubimje, kot je naslov njene najnovejše pesniške zbirke, duhovno krajino, v kateri se ljubezen kot zrak pretaka povsod in skozi vse.
V tem mrazu je nova pesniška zbirka Svetlane Makarovič, opremljena z avtoričinimi risbami in na oder postavljena v razprodani predstavi Horror Mundi/Groza sveta.
Povezuje: Katja Perat
Pogovor vodi: Aleksander Čobec
Elektronske knjige so pred leti sprožile evforijo in strah, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo tiskana knjiga prenehala obstajati. Elektronsko branje je takrat strmo naraščalo, v zadnjih letih pa so se smernice obrnile. Prodaja elektronskih knjig in njihovih nosilcev se zmanjšuje, prodaja tiskanih rahlo povečuje. Mlajše generacije sicer prehajajo med različnimi knjižnimi nosilci, vendar po elektronskih knjigah ne segajo množično, še vedno raje listajo po papirju. Toda tiskana knjiga je dobila konkurenco v drugih vsebinah in medijih. Gostje: Vuk Ćosić, Miha Kovač in Lenart Kučić.
Ali rastoči projekt DSP Slovenska pisateljska pot lahko postane mreža za obštudijske dejavnosti ali študijske programe? Kako razvijati koncept štipendijskih in zaposlitvenih možnosti za mlade v gradnji infrastrukture projekta? Gostje bodo predstavili zamisel programa za mlade raziskovalce, slaviste, literarne vodnike, turistične delavce, prevajalce, informatike, arhitekte in oblikovalce prepoznavnosti poti.
Gosti: Tone Peršak, Maja Rak, Renata Picej, Blaž Šepul, Ivo Svetina, Mateja Vidrajz; povezuje: mag. Igor Likar, vodja projekta Slovenska pisateljska pot
Nagrada, ki spreminja podobo mesta. Podeljuje jo Društvo slovenskih založnikov.
Gostja: Maja Gspan, predsednica komisije
MIRA, Ženski odbor Slovenskega centra PEN, bo na Pisateljskem odru gostila literarne ustvarjalke, ki so bile letos nominirane za literarno nagrado MIRA. Ker je nagrada samo ena, tehtnih predlogov za nagrajenke pa veliko, želi MIRA letos posebej predstaviti tudi nominiranke za nagrado. Ženski odbor MIRA jo podeljuje za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže.
Gostje: nominiranke za literarno nagrado MIRA; povezuje: Tatjana Pregl Kobe, članica Upravnega odbora MIRE
Franjo Janeš in Asja Bakić
Pisatelj Franjo Janeš dela kot višji asistent na zagrebški germanistiki ter igra kitaro in poje v skupini Astridian. Njegove zgodbe so izšle v nekaj zbornikih in antologiji. Pisateljica, pesnica in prevajalka Asja Bakić je avtorica bloga U carstvu melanholije. Ureja in piše za Muf, portal za feministično branje popularne kulture.
Povezuje: Andrej Predin
Sodelujeta: Milan Dekleva, Lado Jakša; vodi: Tina Kozin
Milan Dekleva, eden naših najbolj vsestranskih literarnih ustvarjalcev in glasbenik, ter Lado Jakša, skladatelj, glasbenik in fotograf, znan tudi po projektih, v katerih zvočno preliva z vizualnim, sta se ustvarjalno družila že pred desetletji kot člana skupine Salamander. O tem bosta morda kaj več povedala v pogovoru v prvem delu literarnega večera. Sledil bo literarno-glasbeni del, v katerem bo Lado Jakša z glasbeno improvizacijo spremljal branje Milana Dekleve.
ČETRTEK, 26.11.
Predstavitev pesniške zbirke
Razsežnosti so pesniški prvenec Neve Lučke Zver, študentke filozofije na Sorboni v Parizu. Recenzent pesniške zbirke je Novica Novaković ter jo uvršča v vrhunsko izvirnost in širino mladega človeka. Ki ne išče v svojih delih zgolj sebe, temveč tudi dušo, ki osvobaja.
Povezuje: Rudi Zaman
Založba Družina bo predstavila prvi nagrajeni roma literarne nagrade Svetlobnica 2015, Krik brez odmeva, ki ga je napisal Marjan Eiletz. Roman zaznamuje epska širina, ki se kaže v geografski razprostranjenosti dogajanja in v širini prikazov družbenega življenja skozi usode posameznika.
Z natečajem Svetlobnico želi založba spodbuditi izvirno slovensko leposlovje, tako bo predstavitvi romana sledila objava natečaj za Svetlobnico 2016.
Povezuje: Manica Ferenc
Pisatelj Robert Simonišek bo s kančkom slovesnosti voščil članom Društva slovenskih pisateljev, ki letos praznujejo jubileje in se bodo na odru predstavili s svojimi literarnimi utrniki.
Gostje: jubilanti, člani DSP; povezuje: Robert Simonišek
Pogovor vodi: Goran Dekleva
Od Valentina Vodnika do tako rekoč včeraj, ko so ustvarjali Ivan Minatti, Tone Pavček in Kajetan Kovič, smo na Slovenskem vselej imeli pesnike, ki so znali z nekaj dobro merjenimi verzi razburkati misli in čustva najširšega kroga bralk in bralcev. Prešeren nas je, denimo, pretresel s spoznanjem, da je življenje ječa in čas v nji rabelj hudi; z Župančičem smo lahkih nog hodili po zemlji naši in pili nje prelesti; s pomočjo Kosovela smo nenadoma razumeli, da je zlato pravzaprav gnoj in gnoj zlato; s Kajuhom smo neskončno nežno odlomili en sam bel in dehteč češnjev cvet; ob Pavčku smo kljub teži krvave zgodovine uvideli, da je vsak človek dejansko svet zase, čuden, svetal in lep; Minatti pa nam je čisto preprosto na srce položil, da nekoga pač moraš imeti rad. Tako torej naši starejši mojstri. Kaj pa danes? – V slovenskem jeziku ta hip sicer ustvarja lepo število avtoric in avtorjev in med pesmimi, ki jih pišejo, je precej takih, ki se jih niti Prešeren menda ne bi branil. Pa vendar se zdi, da ta besedila nikakor ne najdejo poti med bralke in bralce. Koliko ljudi nosi s seboj kak verz Mete Kušar ali Miklavža Komelja (če si pomagamo z letošnjima prejemnikoma Veronikine oziroma Jenkove nagrade, to je naših osrednjih priznanj za poezijo)? Je torej sodobno pesniško ustvarjanje namenjeno kvečjemu peščici poznavalcev, sladokuscev in zanesenjakov, medtem ko naj ključne gradnike, s pomočjo katerih lahko slovensko govoreča skupnost oblikuje svoj kulturni imaginarij, svojo simbolno liguo franco, priskrbi kaka druga umetnostna ali celo neumetnostna praksa? – Odgovore na to vprašanje bomo med 31. slovenskim knjižnim sejmom iskali v radijski oddaji Glasovi svetov, ki bo potekala v živo na odru Društva slovenskih pisateljev.
Rastem s knjigo je projekt spodbujanja bralne kulture med mladimi, ki ga izvaja Javna agencija za knjigo RS. Za osnovnošolce je v letošnjem šolskem letu izbrana knjiga pisatelja Damijana Šinigoja – Iskanje Eve, za srednješolce pa Živalska kmetija izpod peresa Andreja Rozmana Roze. V predstavitvi projekta bo poudarek na spodbujanju branja mladih in dodatnih aktivnostih.
Gosta: Tjaša Urankar, JAK RS, Damijan Šinigoj, pisatelj; povezuje: Tina Oman
Gre za izbor sočasnih mladih pesniških glasov, med seboj različnih poetik, ki so povezane s svežino izpisanega ter pesniškim nabojem, ki bo zagotovo vplival na slovensko poezijo. Med predstavljenimi avtorji so tako tisti z že izdanimi pesniškimi prvenci kot tudi tisti, ki tega še hranijo v svojih pesniških knjižicah, kjer čaka na izid.
Gostje: Katja Gorečan, Jure Kapun, Jan Krmelj, Klara Otorepec, Ana Svetel, Denis Škofič, Kaja Teržan; povezujeta: Katarina Ana Rakušček, Aljaž Koprivnikar
Andrija Radulović je objavil deset pesniških zbirk, za katere je dobil vrsto domačih, regionalnih in mednarodnih literarnih nagrad. Radomir Uljarević dela kot urednik pri založbah Oktoih in Štampar Makarije Je predsednik Združenja založnikov in knjižničarjev Črne gore ter glavni urednik in direktor literarnega dogodka Njegoševi pesniški večeri.
Gosta: Radomir Uljarević, Andrija Radulović; povezuje: Cvetka Bevc
Vodi: Matej Juh
Na knjižnem sejmu tradicionalno podeljujejo nagrado za najboljši knjižni prvenec in priznanje za mladega prevajalca. Tudi letos bomo podelitev spremljali v neposrednem prenosu v okviru literarnega večera na programu Ars. Potekala bo na odru Društva slovenskih pisateljev, sledila pa ji bosta pogovor z nagrajencema in branje odlomkov iz nagrajenih del. Z nagrajencema se bo pogovarjal Matej Juh.
O periferijah sveta in umetniški produktivnosti položaja ustvarjalcev na stiku ali obkroženih od drugačnosti, kjer so prisiljeni skakati visoko, da bi jih bilo videti v velikem svetu. Ob tem o „zamejski“ svojskosti, ki jo narekuje odmik od trendov v “matici” in kot odraz domač(ijsk)ega okolja in stvarnosti, pa vezanost na neobstoječe bralno občinstvo – v prekmejstvu pa tudi na Slovenskem. Z branjem v živo iz lastne knjižne novine.
Gosta: Cvetka Lipuš, Igor Pison; povezuje: Marko Kravos
PETEK, 27.11.
David Machado je bil rojen leta 1978 v Lizboni, Portugalska. Diplomiral je iz ekonomije, vendar se je kmalu po koncu študija posvetil pisanju leposlovja in otroške literature. Je avtor kratkih zgodb z naslovom Histórias Possíveis, več romanov kot tudi knjig za otroke.
Povezuje: Blažka Müller Pograjc
Pesnica in esejistka Meta Kušar se predstavlja z dvojezično (slovensko-nemško) pesniško zbirko Azur – Himmelblau (Mohorjeva založba Celovec, v nemščino prevedla Ivana Kampuš). Za pesniško zbirko Vrt je Meta Kušar prejela Veronikino nagrado 2015.
Povezuje: Majda Kne
Center za slovensko književnost ob podpori JAK RS organizira tradicionalno pesniško delavnico v Danah pri Sežani. Rezultate celotedenskega dela bodo pesniki predstavili na Pisateljskem odru. Izredno pestra sestava, različna poezija, raznobarven pogled na poezijo in literaturo.
Gostje: Arvis Viguls, Franca Mancinelli, Ming Di, Narlan Matos, Nguyen Bao Chan, Ana Pepelnik; povezuje Brane Mozetič
Gibanje Bralna značka v tem šolskem letu »praznuje« 55. leto motiviranja mladih in odraslih za branje. Bralci in njihovi mentorji praznujejo z vsako prebrano kakovostno knjigo! Podelili bomo tudi priznanja Slovenske sekcije Ibby promotorjem branja.
Pogovor z ustvarjalci vodi: Darka Tancer Kajnih; prireditev povezuje: Carmen L. Oven
Nagrada, ki spreminja videz vaše knjižne police. Podeljuje jo GZS Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržce že od leta 1993.
Nagrado podeli: Jani Bavčer, predsednik komisije
Dva pesnika, dve desetletji starostne razlike, prvi legenda sodobne slovenske poezije, drugi, ki si je slovenski jezik izbral za svojo novo domovino. Za oba je Kras matični kraj: Zlobec rojen v Ponikvah, Osti pa je našel Tomaj, ko je moral zapustiti svoj materni jezik, svoje krvaveče Sarajevo, in začel pesniti v jeziku pesnikov, ki jih je dotlej prevajal. Oba pesnika sta pesnika ljubezni, ker verjameta, da je ljubezen tista neusahljiva sila, iz katere se poraja ne le življenje, ampak tudi pesem.
Povezuje: Ivo Svetina
Pogovor vodi: Marko Golja
Polemika ob Literarnem atlasu Ljubljane je ponovno opozorila na mesto literarnih ustvarjalk v literarnem prostoru, strokovni literaturi in posledično v učnih načrtih, kanonu, kritiki … O temi bodo v Studiu ob 17-ih z naslovom Literarne ustvarjalke nekoč in jutri razmišljali pesnica in esejistka Meta Kušar, literarna zgodovinarka in urednica Zbranih del Zofke Kveder dr. Katja Mihurko Poniž ter pesnik in urednik Andrej Brvar. Z njimi se bo pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite!
Urednik oddaje: Matej Juh
Aleksander Ipavec – Ipo (harmonika in da Vincijevo glasbilo), Janko Petrovec (Sabovi verzi v italijanskem jeziku), Branko Grubar in Branko Jordan (na novo poslovenjene Sabove pesmi), avtor novih prevodov: Matej Venier, lektor in povezovalec večera: Ivan Lotrič, tonski mojster: Matjaž Miklič; glasbena urednica: Darja Hlavka Godina, urednik prenosa: Vlado Motnikar, režija in scenarij: Igor Likar
Mileta Prodanović je pisatelj in slikar. Je profesor na Likovni akademiji Univerze umetnosti v Beogradu. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Zvonko Karanovic piše poezijo in prozo in objavlja v pomembnejših literarnih revijah širom nekdanje Jugoslavije.
Gosta: Zvonko Karanović, Mileta Prodanović; povezuje: Dijana Matković
Najodmevnejši slovenski roman po drugi svetovni vojni prihaja trideset let po svojem prvem izidu med bralce že v svoji deseti izdaji. Očitno je to res »knjiga, ki noče umreti«; zdaj jo berejo tisti, ki se ob njenem prvem izidu še niso rodili. Prodanih je bilo več kot sedemdeset tisoč izvodov, prebralo jo je več sto tisoč ljudi.
Povezuje: dr. Samo Rugelj
SOBOTA, 28.11.
Ugledni gostje bodo predstavili poezijo dveh izjemnih pesnikov: Hilde Domin (Le vrtnica v oporo) in Jeana Mambrina (Belo brezno). Obe knjigi bosta v slovenskem jeziku izšli med sejmom.
Gostje: Edi Kovač, Aleš Berger, Ana Jsmina Oseban, Alen Širca; povezuje: Brane Senegačnik
»Silvana je modra žena prastarega spomina, ki z blagohotnim razumevanjem opazuje današnji svet in ne molči. Pokazala mi je, kako naj stojim v mrzli vodi, da bo odnašala moje skrbi. Povedala mi je, da za življenje zadostujeta veliko srce in velika tišina. Naučila me je sprejemati. Naučila me je peti rozajanske biside.« (Bogdana Herman)
Eno najbolj prepoznavnih imen t. i. alternativne scene osemdesetih je bila tudi skupina Via Ofenziva, katere frontman je tudi književnik Esad Babačić. Po več kot tridesetih letih od ustanovitve benda je pri KUD Nika izšla prva studijska plošča te ljubljanske novovalovske skupine. Govora bo tudi o pank poeziji in njenem vplivu na slovensko pesništvo.
Pogovor vodi: Tadeja Krečič
V Ljubljani skorajda ni večera, ko slovenski književniki ne bi kje nastopali na literarnih večerih, branjih, delavnicah, predstavitvah, pogovorih …To pa seveda ne velja za vsa slovenska mesta in za vse ustvarjalce. Kako se literatura kot dogodek naseli v prostor? Kaj ti dogodki pomenijo za bralce – obiskovalce teh prireditev? Kakšno vlogo imajo pri širjenju slovenske književnosti doma, v zamejstvu in v tujini? Kaj se zgodi, ko na literarnih večerih nastopijo tuji pisatelji in pesniki? Jim namenimo več ali manj pozornosti kot domačim? Ali inovativni pristopi pri zbujanju zanimanja za književnost dosežejo tiste, ki so jim namenjeni? Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja bodo odgovorili gosti Tadeje Krečič Renata Zamida, Glorjana Veber in Igor Likar v oddaji Razgledi in razmisleki v sejemskem studiu programa Ars Radia Slovenija.
Rojstna hiša Valentina Vodnika v Šiški postaja živahno središče, kjer gojijo branje, pisanje in pripovedovanje. Z letošnjim majem je Vodnikovo domačijo v upravljanje prevzel zavod Divja misel,
ki vsako poletje prinaša tudi priljubljeno Knjižnico pod krošnjami. Skupaj s programskimi partnerji, med katerimi je tudi Društvo slovenskih pisateljev, so Vodnikovo domačijo izstrelili v eno najpomembnejših središč literarnega dogajanja v prestolnici.
Gostja: Tina Popovič; povezuje: Tina Oman
Pesnica, romanopiska, urednica in literarna kritičarka Marina Giovannelli prihaja iz mesta Videm v Italiji. Je ustanoviteljica Društva ustvarjalnega pisanja Ane Ahmatove. Pesnica Marina Moretti živi v Trstu, kjer je učiteljica na srednji šoli. Je ustanovna članica društva P.E.N. Club Trieste.
Povezuje: Martina Gamboz
Nagrada, ki spreminja podobo bilance uspeha. Podeljujeta jo GZS in Združenje Manager.
Gost: Tone Papež, predsednik komisije
Marko Munih, skladatelj in dolgoletni urednik glasbenih programov na Radiu Slovenija, bo v kratkem praznoval osemdesetletnico. Ob tej priložnosti je založba Didakta izdala dve monografiji o ustvarjalcu, ki je pomembno zaznamoval zlasti slovensko zborovsko petje in med svoje dosežke vpisal izvedbe monumentalnih zborovsko-orkestrskih del. O tem bodo spregovorili dirigent sam, ena od avtoric Danica Taljat, oblikovalca Ana Hawlina in Klemen Kunaver ter urednik obeh knjig Zdravko Duša.
V sodelovanju z DSP. Večer povezuje: Igor Velše, urednica večera: Anamarija Štukelj Cusma, režiser: Igor Likar.
Sozvočja Slovenije / Sounds of Slovenia Trio
Gregor Volk - vokal, kitara, violina
Janez Dovč – harmonika, vokal
Goran Krmac – tuba, stomp box
Vrhunski glasbeniki, ki jih poznamo kot soliste in člane mnogih slovenskih zasedb, bodo nastopili v zanimivi kombinaciji, ki bo s svojo virtuoznostjo in hudomušnostjo predstavila slovensko ljudsko glasbo v sodobnih in živih priredbah. Glasbeniki so razvili poseben občutek za kontrapunkt med danostjo različnih glasbenih tradicij in svobodo osebnega izraza. Na koncu novega veka ne gre več samo za renesančnost, temveč za resonančnost prostora, ne le za zvočnost, ampak za sozvočnost, ne samo za oglaševanje, temveč za uglaševanje. Kot ambasadorji slovenske kulturne in naravne raznolikosti nastopajo na različnih festivalih in prireditvah v tujini (Kitajska, Indija, Velika Britanija, Izrael, Irska, Italija itd.).
NEDELJA, 29.11.
Maja Vidmar, letošnja prejemnica čaše nesmrtnosti, je na pesniško pot stopila pred tridesetimi leti s prvencem Razdalje telesa (1984). Minute prednosti (2015) so njena osma in ena najmočnejših pesniških zbirk, ki v na videz krhkih pesmih razkriva »podobe neke na trenutke strašne eksistenčne dvoličnosti«.
Povezuje: Tanja Petrič
Balkanska vojna, izbrisani, ljubljanske Fužine – so to vsi pojmi, na katere pomislijo pripadniki domače mlajše generacije ob besedi Jugoslavija? O tem bosta razpravljala avtorja mlajše generacije, Dino Bauk in Goran Vojnović, ki vse našteto obravnavata v svojih romanih.
Povezuje: Anže Tomić, avtor podcasta Apparatus
Ida Hegazi Høyer, rojena leta 1981, prihaja z Norveške in je dansko-egipčanskega porekla. Študirala je sociologijo, delala v prodajalni oblačil, sedaj pa piše in živi v gozdovih Oslomarka, ki obkrožajo mesto Oslo. Je avtorica treh romanov; njen prvenec Under the World je izšel jeseni leta 2013. Sledil je roman Out, čez leto dni pa Forgive me.
Povezuje: Gabriela Babnik
Stjepan Čuić je pisatelj, pesnik in kolumnist. Njegov roman Orden iz leta 1981 je povzročil buren odziv pri takratni oblasti. Bil je podpredsednik in predsednik Društva Hrvatskih književnika. Dubravko Jelačić Bužimski je potomec znamenite hrvaške plemiške družine Jelačić. Gledališke izvedbe njegovih dram na Hrvaškem in na gostovanjih v tujini žanjejo velik uspeh pri publiki in kritiki.
Gosta: Stjepan Čuić, Dubravko Jelačić Bužimski; povezuje: Đurđa Strsoglavec
DSP